Opis
V antiki je bil golob posvečen boginji ljubezni – grški Afroditi oziroma rimski Veneri. Razlog za to je v bogatem paritvenem plesu golobov, ki ga spremljata značilno gruljenje in kljunčkanje; živa podoba ljubezenske igre. Golobi so sloveli po ljubeznivem značaju in nežnosti, kar naj bi se kazalo tudi v tem, kako pogosto si golobji parčki izmenjujejo »poljube« s kljunčki in ostale ljubkujoče pozornosti. Že Aristotel je pravil, da se golobi pred parjenjem »poljubljajo«, posebej pa je izpostavil dejstvo, da se mladi samčki nikoli ne parijo, ne da bi prej »poljubili« svojo izbranko. Ne samo v klasični Grčiji, tudi v številnih drugih kulturah Sredozemlja in prednje Azije je golob simbol ljubezni, zvestobe, milosti, nežnosti, nedolžnosti, pa tudi gorečnosti, ljubezenske izpolnitve in plodnosti.
Tudi judovsko-krščanska tradicija pozna goloba oziroma golobico kot ptico ljubezni. Hkrati je golob simbol čistosti, zvestobe, ponižnosti, skromnosti, zmernosti in preudarnosti. Motiv čistosti so v srednjem veku izpeljevali iz dejstva, da se golobi radi kopajo. V tem oziru je bila še bolj pomembna belina njihovega perja, ki je pri belih golobih brezmadežna in sijoča. Ključnega pomena pa je bila moralistična nota, ki čistost povezuje z domnevno nravno vzdržnostjo in zvestobo golobov. V srednjeveški ikonografiji je golob trdno zasidran tudi kot simbol Božje milosti, odpuščanja, miru in sprave. Še posebej pa je treba poudariti, da bel golob v krščanski ikonografiji najpogosteje simbolizira Svetega Duha.
Danes je simbolična pomenljivost goloba enako samoumevna kot nekoč, toda iz bogate zakladnice simbolnih pomenov sta v vsakdanjem življenju najpogosteje izbrana dva: golobica kot ptica ljubezni oziroma prispodoba za ljubljeno osebo in golob kot simbol miru.
(Povzeto iz knjige Simbolika živali / Tine Germ – Modrijan, 2006)
Najbolj iskano: ročno izdelani uhani
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.