Objavljeno: 28 februarja, 2019546 besed2,8 min branja

Če bi slučajno kdo spremljal, kako pogosto tukaj nastane nov zapis, bi si lahko mislil, da se pri Lepi mami prav nič ne dogaja. A resnica je ravno obratna – toliko se dogaja, da za blog, na mojo žalost, zmanjka časa in/ali energije. Izgovori? Kadar zaradi pomanjkanja energije nimam pravega navdiha za pisanje, lahko rečem temu tudi tako.

Na novi poti

Naše in predvsem moje življenje se je z začetkom novembra namreč precej zasukalo. Pravzaprav se je začelo obračati v novo smer že septembra, ko sem podarila Najboljše darilo sami sebi. Takrat sem si dokončno odprla vrata na novo pot, ki je zelo jasno in glasno vabila, naj stopim nanjo. In že na samem začetku te poti sem po spletu »nenavadnih naključij« spoznala zlatarja, srebrokovača in restavratorja Christopha Steidla Porento, ki me je z novembrom prijazno sprejel v svojo delavnico kot vajenko, za kar sem mu neizmerno hvaležna. Že štiri mesece, od ponedeljka do petka, od 9. do 15. ure žagam, pilim in lotam različne kovine, se spoznavam z dragimi kamni in si odpiram nov svet v zlatarni Zlato runo.

Lepa mami ustvarja

Srečna

Po »službi« me čaka še priprava in pošiljanje darilnih paketkov, preostali čas pa namenim svojima dragima fantoma. Žal mi je, da ob večerih velikokrat ne morem zbrati še toliko energije, da bi pripravila vsebine za družbena omrežja in ideje za blog, ampak trenutno je stanje takšno. Ko najkasneje ob 22. uri na smrt utrujena zaprem oči, sem srečna – ker počasi uresničujem svoje sanje in ker imam ob koncu delovnega dneva možnost osrečiti tudi druge mamice.

In če se sprašuješ, kaj bom z znanjem, pridobljenim v zlatarni, ti lahko zaupam, da imam namen ustvarjati tudi nakit, ki bo zelo lepo dopolnil že obstoječo ponudbo naših paketkov.

Si ženske znamo prisluhniti?

Ideja za tokratni zapis je sicer nastala že v januarju. Takrat sem slišala zahvalni govor igralke Glenn Close ob prejemu Zlatega globusa za vlogo v filmu The Wife. Tako film kot tudi njen govor sta se me močno dotaknila. Izpostavljata namreč pomembno vprašanje: si ženske kot partnerke, žene in matere še znamo prisluhniti? Si dovolimo slediti svojim sanjam, ali v skrbi in razdajanju za bližnje pozabimo nase? Kdo smo in kdo bomo, če/ko bomo nekoč ostale same? »Moramo najti osebno izpolnitev, to si dolgujemo,« nas poziva igralka.

Zadovoljstvo, ki ga prinaša notranja izpolnitev občutijo vsi člani družine, to vidim na lastne oči. Sprememba moje osebne poti ne vpliva samo name; ker sem brez dvoma bistveno bolj srečna, se to odraža tudi v našem skupnem življenju.

Za zaključek naj povem, da to ni zapis, s katerim bi želela na kakršenkoli način nagovarjati. Morda le s tem, da se vprašaš, o čem pa ti sanjaš? 😉 Mislim, da se mora vsak sam začeti poslušati in slediti svojim klicem. Z zapisom sem predvsem hotela objasniti, zakaj se je frekvenca objav in pojavljanja na družbenih omrežjih zmanjšala, in po dolgem času deliti košček dogajanja iz ozadja Lepe mami. Lep pozdravček do prihodnjič, Nina. 🙂

Naslovna slika: Baltazar studio

Vaš komentar

Sorodni članki